Več kot uporabljamo svoj um, lažje se naučimo kaj novega. Z nenehnim spodbujanjem možganov se ustvarjajo nove nevronske povezave, ki izboljšujejo umske sposobnosti.

Ali res uporabljamo samo majhen del možganov?

Znanstveniki te teorije ne podpirajo in se jim zdi malce nenavadno, da bi se tekom evolucije razvil organ, ki bi bil skoraj v celoti neuporaben. Potrditev dejstva, da uporabljamo celotne možgane, nesporno izhaja tudi iz slikanja s pozitronsko emisijsko tomografijo. Slike nazorno prikazujejo, da so med opravljanjem različnih umskih nalog skoraj vedno aktivni možgani v celoti. Niso pa vsi deli ves čas enako aktivni. Kot vemo, so možgani razdeljeni na levo in desno poloblo, ki sta vsaka posebej razvili specializirane funkcije. Leva je specializirana za zaporedno analizo podatkov (govor, logiko, matematiko, branje, pisanje ipd.), desna pa zbere več informacij naenkrat in jih poveže v celoto (občutek za prostor, prepoznavanje obrazov, vzorcev, čustev, ustvarjalnost, ritem …). Raziskovalci so merili možganske valove pri osebi, ki je reševala logično uganko, pri čemer so na področju desne hemisfere zaznali porast alfa valov (ti se pojavijo takrat, ko so možgani sproščeni), pri osebi, ki se je ubadala z zapletenim barvnim vzorcem, pa je bilo več alfa valov na levi polobli.

Zaposliti je treba obe možganski polovici

Ne glede na to, da je že dolgo znano, da za krepitev spomina moramo zaposliti obe možganski polovici, izobraževalni sistem poudarek še vedno daje funkcijam leve poloble. Šolanje namreč temelji na usvajanju spretnosti analitičnega mišljenja in verbalnega izražanja, ne spodbuja pa intuicije in ustvarjalnosti. Raziskovalci so ugotovili, da z meditacijo lahko uravnovesimo obe hemisferi in povečamo komunikacijo med njima. Če zraven razvijate še spretnosti, ki spodbujajo desno polovico, pa boste možgane lahko veliko bolj učinkovito uporabljali. To so vedeli že veliki umi, med njimi tudi Albert Einstein, ki je relativnostno teorijo odkril na nekem hribu, ko je sanjaril, da se vozi na sončnem žarku.

Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013