Prostorske spretnosti so spretnosti, ki nam omogočajo, da razumemo prostor, vplivajo na spomin tega, kar vidimo, da se znamo orientirati v mestu, znamo brati zemljevid ali glasbene note, pa tudi pri čisto vsakdanjih dejavnostih, kot so prehranjevanje, pisanje, brcanje žoge. Kakšne vaje urijo naše prostorske spretnosti? Sestavljanje sestavljanke; iskanje razlik na dveh zelo podobnih slikah; zrcalno pisanje na prazen list papirja – potem zraven pridržite zrcalo in ugotovite, kako natančno ste besede prestavili z desne na levo.

Jezikovne spretnosti so pomembne zato, da znamo jasno in natančno povedati, kar želimo, in da razumemo druge. Jezikovnih vaj je veliko: lahko iščemo besede z enakim ali nasprotnim pomenom, rešujemo besedne uganke, premetanke, križanke. Lahko napišemo 5 ali več besed, ki med seboj niso povezane in nato poskusimo oblikovati smiseln stavek, v katerem uporabimo te besede. Veliko vaj našteva besede, kjer določene črke manjkajo in moramo ugotoviti, za katero besedo gre.

Matematične spretnosti so spretnosti s števili – računanje na pamet in reševanje računskih problemov.

Pri vseh možganskih nalogah je pomemben spomin. Tudi tega lahko vadimo z različnimi vajami in igricami, kako si zapomnimo več informacij.

Zelo pomembna pa je tudi ustvarjalnost. Ustvarjalne dejavnosti so tiste, kjer konec ni določen. Pri matematični ali jezikovni nalogi obstaja pravilna rešitev, pri ustvarjalni dejavnosti pa je pomembno, da iščemo nove in drugačne načine, in ni važno, kaj dobimo na koncu. Ustvarjalna dejavnost spodbuja celotne možgane. Ustvarjalno je igranje glasbila, lahko si pripovedujete zgodbice, si izmišljujete uganke, nove besede, rišete, ustvarjate.

Vir: http://bansi.si/novica/2353

Pridobljeno 23. 9. 2012

The post Urjenje možganov appeared first on MemoHELP.

Prenajedanje. Čezmerna teža ne vpliva le na vašo samozavest. Dejansko postara možgane. Več študij je že pokazalo, da imajo ljudje, ki se ne prenajedajo in tako ohranjajo vitko postavo, manj možnosti, da zbolijo za boleznimi, ki lahko s starostjo prizadenejo možgane.

Pomanjkanje možganskih aktivnosti. Včasih so znanstveniki menili, da se ljudje rodijo z določenim številom možganskih celic, ki jih sčasoma samo izgubljajo. Izkazalo se je, da to ni res. Učenje novih nalog dejansko izboljša delovanje sinaps (povezav med nevroni). Popolnoma novi izzivi lahko celo v poznih letih povzročijo nastanek novih možganskih celic. Možgani so zelo zapleteni in se dejansko lahko do samega konca privajajo vedno novim okoliščinam. Zelo dobro na razvoj možganov vplivajo tudi potovanja.

Pomanjkanje fizične aktivnosti. Študije so pokazale, da imajo ljudje, ki 3-krat tedensko 45 minut vsaj hitro hodijo, manj možnosti, da njihove kognitivne sposobnosti z leti močno opešajo. Telovadba izboljša delovanje krvnega obtoka, zato več krvi prejmejo tudi možgani. Prav več krvi naj bi pospešilo nastanek novih nevronov oziroma izboljšalo tako spomin kot zmožnost razmišljanja. Pomaga tudi zato, ker zmanjša negativni vpliv stresa na telo in blaži morebitne vnetne procese.

Pomanjkanje spanca. Če vsak dan spite okoli osem ur, bodo vaši možgani bolj čili. Hkrati boste zmanjšali tveganje, da zbolite za boleznimi, ki lahko s starostjo prizadenejo možgane.

Vir: www.vizita.si

The post Ugotovite kaj stara vaše možgane appeared first on MemoHELP.

Trening za spomin priporočamo vsem, ne glede na starost in težave. Redno izvajanje vaj za vadbo spomina in pozornosti še posebej koristi tistim, ki pri sebi opažajo običajne težave s pozabljanjem ali pa imajo bolezenske oblike pozabljanja.

Z možgani je namreč podobno kot z mišicami, ki ob redni uporabi ohranjajo moč in okretnost, ob zanemarjanju pa izgubljajo v življenju že pridobljene sposobnosti. Da telo zmore določene telesne napore, potrebujejo mišice stalno vadbo. Podobno tudi možgani potrebujejo miselno vadbo, da zmorejo premagovati miselne napore.

Izvajanje različnih vaj za vadbo spomina in pozornosti je zelo učinkovit način ohranjanja miselne prožnosti. Na ta način bomo lažje priklicali informacije, ki jih naši možgani skladiščijo kot različne vrste spominov in so dosegljivi po različnih poteh (prek različnih čutil, miselnih procesov itd.). Ob priklicu informacije se namreč aktivira isti vzorec povezav živčnih celic, kot se je v času, ko smo informacijo shranjevali v spomin.

Primeri vaj, ki utrjujejo različne miselne poti

Z vajami boste popestrili svoj vsakdan, krepili svoj um in se ob tem še zabavali. Z rednim izvajanjem vaj boste izboljšali zbranost, priklic informacij iz spomina, ustvarjalnost, razumevanje za slovenski jezik, sposobnost da določene stvari obdržite za kratek čas v spominu itd.

1. Oblikujte pare predmetov. Povežite jih med seboj in jih smiselno uporabite v stavku.

HLAČE ŽENA

MOŽ OKNO

MIZA MAJICA

HIŠA STOL

2. Katere barve se skrivajo v spodnjih črkovnih skupinah?

DEČRA -

ADOMR -

NRAČ -

NLEEZA -

URNAEM -

AELB -

VIAS -

ŽNOANR -

3. Izračunajte!

13 + 6 =

25 + 4=

79 + 5 =

62 – 8 =

15 – 7 =

26 – 5 =

35 – 4 =

6 x 5 =

7 x 8 =

4 x 7 =

21 : 3 =

36 : 6 =

45 : 5 =

4. Vpišite manjkajoče črke in dobili boste več vrst zelenjave!

PA_AD_ _ NI _

P_PR _K _

ZE_ E _ A

Č_SE _

B _Č_A

Povzeto po spletni strani Bistrina spomina; www.bistrinaspomina.si

Pridobljeno dne: 16.01.2013

The post Trening za spomin appeared first on MemoHELP.

Ebbinghaus je tudi prvi ugotovil, da si najlažje zapomnimo gradivo z začetka učenja in tisto na koncu, zaradi česar je priporočljivo, da na vsakih 40 minut učenja napravimo 5–10 minutni odmor.

Če si morate zapomniti več besed, jih povežite v nenavadno zgodbo, v kateri bo mrgolelo pretiravanja in izjemnih podob. Učno snov podčrtajte tako, da bodo ključne besede vidne že na daleč. Pazite, da podčrtate res bistveno, ne pa kar vsega povprek.

Neposredno pomnjenje obsega do sedem enot. Lahko si torej zapomnimo 7 besed, 7 številk ipd. Če si morate zapomniti daljši besedni ali številčni sklop, ga razdelite na enote po sedem.

Pri pomnjenju igra pomembno vlogo koncentracija. Če smo osredotočeni na snov in ustvarjamo povezave z že poznanim, si snov bolje zapomnimo.

Izdelujte miselne vzorce. Sicer se sliši zamudno, vendar boste, nasprotno, pridobili na času, učinkovitosti, boljšemu razumevanju in pomnjenju. 

Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013

The post S tehnikami pomnjenja do boljšega spomina appeared first on MemoHELP.

Blaga kognitivna motnja – Pojem blage kognitivne motnje so nevrologi uvedli, da bi označili zelo zgodnjo stopnjo Alzheimerjeve bolezni, ko bolnik navaja blago pozabljivost, druge kognitivne funkcije pa so ohranjene.

Novi kriteriji za blago kognitivno motnjo so poleg težav s spominom vpeljali še upad drugih kognitivnih funkcij (npr. jezika, vidno-prostorske orientacije, sposobnosti načrtovanja …), ki kasneje povzroči razvoj različnih oblik demenc, ne le Alzheimerjeve bolezni. Raziskava, ki bi pokazala, pri katerih posameznikih bo blaga kognitivna motnja napredovala do demence in pri katerih ne, ne obstaja.

Demenca – Demenca se kaže kot napredujoča motnja predvsem kognitivnih sposobnosti s simptomi, kot so: pozabljivost, zmanjšana zmožnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja, presoje in opravljanja vsakodnevnih aktivnosti ter sposobnost obvladovanja čustev in socialnega vedenja. Znanstveniki so ugotovili, da imajo bistveno večjo verjetnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni, najpogostejše oblike demence, tiste osebe, ki so imele poleg težav s spominom tudi motnje drugih kognitivnih funkcij. Demenca je bolezen starosti in njena pojavnost eksponentno raste med 65. in 85. letom starosti in se podvoji vsakih pet let.

Povzeto po spletni strani Bistrina spomina; www.bistrinaspomina.si

Pridobljeno dne: 28.01.2013

The post Pozabljivost, blaga kognitivna motnja, demenca appeared first on MemoHELP.

Dejstvo pa je, da pešanje spomina postaja lahko problem v zelo pozni starosti. Na naš spomin pa poleg fiziološke starosti vplivajo tudi številni drugi dejavniki, na katere pa premnogo krat pozabljamo. Priklic podatkov ni povezan samo z starostjo, temveč predvsem z zbranostjo ob učenju in zbranostjo v trenutkih, ko si hočemo v spomin priklicati določen podatek.

Na žalost se mnogi desetletja prezgodaj »prepričajo«, da jih spomin zapušča. To prepričanje pa ni nedolžna vera v nekaj nepomembnega, temveč deluje močno sugestivno. To je klasična negativna sugestija, ki še kako močno deluje. Imam slab spomin pravi žrtev in začne testirati priklic nekega podatka. Miselni tok gre nekako takole: »Ta podatek bom sigurno pozabil, ker imam slab spomin.« Da bi ga utrdili, si potem podatek še nekajkrat ponovimo in seveda ne pozabimo ponoviti tudi komentarjem, da ga bomo zaradi »slabega« spomina pozabili. Večkrat si ponovimo podatek, večkrat si ponovimo tudi sugestijo o pozabljenju.

Vidite, da je ravno komentar edino kar vedno ponovimo, ne glede na podatek, ki ga poskušamo shraniti. In ta se vžge v spomin in od tam kot podzavestna sugestija deluje na vsak poskus zapisa v možganske celice in na vsak poskus priklica podatka. Tisto kar je zares važno je ponavljanje podatka ne pa komentarja.

Na tem mestu se lahko spomnimo zabavnih točk odrskih hipnotizerjev, ki sugerirajo nastopajočim, da so pozabili svoje ime, ali kako številko ali kaj podobnega. Občinstvo se zabava ob obupnih poskusih, hipnotiziranih, da bi priklicali svoje ime hkrati pa ne pomisli, da so tudi sami žrtve čisto enake sugestije, le da si jo iz dneva v dan izdajajo sami. Zanimiv je primer klientke, ki je to dejstvo komentirala takole. »Res sem se ob neki priložnosti opazovala pri mojem poskusu zapomniti si podatek. Pravzaprav si podatka sploh nisem ponavljala samega po sebi. Tisto, kar je bilo zares ponovljeno je bil le komentar in tega nisem pozabila.« Če se bojite, da izgubljate spomin naredite enostaven test in povejte svoje skrbi osebnemu zdravniku. Če ta ne bo odkril nobenih fizioloških vzrokov. Potem NE POZABITE poklicati hipnotizerja.

• Če želite razviti soliden spomin potem morate postaviti na svoje mesto naslednje dejavnike:
• Najprej morate osredotočiti svojo pozornost na tisto kar si želite zapomniti.
• Za podatke morate imeti globok interes, morajo vas zanimati.
• Najbolj učinkovito orodje za spominjanje je čimbolj plastično predstavljanje
• Pravilo treh P-jev. Ponavljanje, ponavljanje in ponavljanje
• Sproščenost. Če smo sproščeni si stvari veliko bolj zapomnimo. V krču je naša zbranost razpršena na občutke krča in druge…
• Imejte jasen in usmerjen um

Vir: http://www.hipnoterapija.si/

Pridobljeno 11.11.2012

The post Pomnjenje, spomin, učenje in hipnoza appeared first on MemoHELP.

Za ohranjanje bistrine spomina je potrebno učinkovito procesiranje informacij, ki vključuje več procesov (pozornost, shranjevanje, sprejemanje, organizacija in obnavljanje informacij), ki so med seboj tesno povezani. Procesiranje informacij je treba prilagoditi lastnostim in sposobnostim posameznika. Za učinkovito procesiranje informacij so potrebni:

• vključevanje različnih čutil (barv, vonjev, okusov)
• povezovanje informacij s stvarmi, ki so že poznane
• organiziranje informacij (beležke, miselni vzorci)
• in ponavljanje naučenega glede na individualni učni stil (slušni ali vizualni tip).

Vir: Šešok S., Spomin – Kaj je to in kako deluje? Zdrav Vest 2006

Več o tem si lahko preberete na: http://www.bistrinaspomina.si/

Pridobljeno dne: 12.10.2012

The post Kako ohranjamo bistrino spomina? appeared first on MemoHELP.

Google – Ker spomin deluje tudi po principu »uporabljaj ali izbriši«, je eden lažjih sovražnikov spomina tudi internet. Namreč prav po zaslugi napredne tehnologije in interneta iz našega spomina bledijo nekatera znanja, ki smo jih nabrali že v osnovni šoli. Na primer, poskusi se spomniti, kdaj si na zadnje odšteval brez kalkulatorja na svojem telefonu ali računalniku. Bi še znal deliti ali odštevati po »peš« poti ali bi moral najprej malo osvežiti spomin? Rezultati neke študije so pokazali, da si ljudje lažje zapomnimo, v katero mapo na računalniku smo določeno datoteko shranili, malce težje pa si zapomnimo vsebino te datoteke. V bistvu naš spomin že od nekdaj deluje po principu »uporabljaj ali izbriši«.

Samski stan – Finska študija je pokazala, da lahko dolgotrajnejši samski stan ne vpliva le na spolno življenje, temveč tudi na spomin. Študija je zajela 1.400 ljudi, starih približno 50 let. Ponovno so jih intervjuvali po dvajsetih letih in odkrili so, da sta se pozabljivost in demenca predvsem pri tistih, ki so bili sami, ločeni ali ovdoveli. Strokovnjaki ugotovitev razlagajo z dejstvom, da pogosti pogovori, ki se odvijajo med poročenimi pari pomaga obema partnerjema ohraniti aktivne možgane in dober spomin. Pari svoj spomin tudi eden drugemu dopolnjujejo.

Prekomerna telesna teža – Nekatere študije, med njimi tudi študija, ki je bila objavljena v Women’s Health Initiative, dokazujejo, da naj bi imeli ljudje s prekomerno telesno težo slabši spomin tudi v primeru, kadar ne gre za diabetes ali visok krvni pritisk. Ena možna razlaga za te ugotovitve lahko leži v pomanjkanju gibanja. Vse povedano je še en dober razlog, zakaj je dobro izgubiti odvečno telesno težo, si pridobiti partnerja in omejiti uporabo interneta.

Povzeto po spletni strani Moski.si; www.moski.si

Pridobljeno dne: 23.11.2012

The post Neverjetno: Kaj vse kvari tvoj spomin appeared first on MemoHELP.

Ali res uporabljamo samo majhen del možganov?

Znanstveniki te teorije ne podpirajo in se jim zdi malce nenavadno, da bi se tekom evolucije razvil organ, ki bi bil skoraj v celoti neuporaben. Potrditev dejstva, da uporabljamo celotne možgane, nesporno izhaja tudi iz slikanja s pozitronsko emisijsko tomografijo. Slike nazorno prikazujejo, da so med opravljanjem različnih umskih nalog skoraj vedno aktivni možgani v celoti. Niso pa vsi deli ves čas enako aktivni. Kot vemo, so možgani razdeljeni na levo in desno poloblo, ki sta vsaka posebej razvili specializirane funkcije. Leva je specializirana za zaporedno analizo podatkov (govor, logiko, matematiko, branje, pisanje ipd.), desna pa zbere več informacij naenkrat in jih poveže v celoto (občutek za prostor, prepoznavanje obrazov, vzorcev, čustev, ustvarjalnost, ritem …). Raziskovalci so merili možganske valove pri osebi, ki je reševala logično uganko, pri čemer so na področju desne hemisfere zaznali porast alfa valov (ti se pojavijo takrat, ko so možgani sproščeni), pri osebi, ki se je ubadala z zapletenim barvnim vzorcem, pa je bilo več alfa valov na levi polobli.

Zaposliti je treba obe možganski polovici

Ne glede na to, da je že dolgo znano, da za krepitev spomina moramo zaposliti obe možganski polovici, izobraževalni sistem poudarek še vedno daje funkcijam leve poloble. Šolanje namreč temelji na usvajanju spretnosti analitičnega mišljenja in verbalnega izražanja, ne spodbuja pa intuicije in ustvarjalnosti. Raziskovalci so ugotovili, da z meditacijo lahko uravnovesimo obe hemisferi in povečamo komunikacijo med njima. Če zraven razvijate še spretnosti, ki spodbujajo desno polovico, pa boste možgane lahko veliko bolj učinkovito uporabljali. To so vedeli že veliki umi, med njimi tudi Albert Einstein, ki je relativnostno teorijo odkril na nekem hribu, ko je sanjaril, da se vozi na sončnem žarku.

Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013

The post Možgani: več kot jih uporabljate, boljši so! appeared first on MemoHELP.

 Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013

The post Možgani – osebna izkaznica appeared first on MemoHELP.