Hermann Ebbinghaus je v drugi polovici 19. stoletja prejšnjega tisočletja izdelal krivuljo pozabljanja. Ugotovil je, da po eni uri pozabimo 30 % gradiva, po enem dnevu 76 % in po 20 dneh 90 %. Ne pravijo zaman, da je ponavljanje mati modrosti, saj si brez ponavljanja zapomnimo le tisto, kar v nas vzbudi močna občutja ali je pomembno za preživetje. Ostale podatke pa moramo v dolgoročni spomin prenesti z zavestnim ponavljanjem. In kakšna je učinkovita ponavljalna shema? Prvič ponovimo snov 10–30 minut po končanem učenju, drugič naslednji dan zvečer, nato čez en teden, čez en mesec, nazadnje čez 3–6 mesecev po učenju.

Ebbinghaus je tudi prvi ugotovil, da si najlažje zapomnimo gradivo z začetka učenja in tisto na koncu, zaradi česar je priporočljivo, da na vsakih 40 minut učenja napravimo 5–10 minutni odmor.

Če si morate zapomniti več besed, jih povežite v nenavadno zgodbo, v kateri bo mrgolelo pretiravanja in izjemnih podob. Učno snov podčrtajte tako, da bodo ključne besede vidne že na daleč. Pazite, da podčrtate res bistveno, ne pa kar vsega povprek.

Neposredno pomnjenje obsega do sedem enot. Lahko si torej zapomnimo 7 besed, 7 številk ipd. Če si morate zapomniti daljši besedni ali številčni sklop, ga razdelite na enote po sedem.

Pri pomnjenju igra pomembno vlogo koncentracija. Če smo osredotočeni na snov in ustvarjamo povezave z že poznanim, si snov bolje zapomnimo.

Izdelujte miselne vzorce. Sicer se sliši zamudno, vendar boste, nasprotno, pridobili na času, učinkovitosti, boljšemu razumevanju in pomnjenju. 

Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013