Nezdrava in neuravnotežena prehrana. Prehrana mora biti uravnotežena in zajemati vsa potrebna hranila. Prehranjevati se morate zdravo in se še posebno izogibati trans- in nasičenim maščobam, sladkorju ter predelanim žitom. Te sestavine povzročajo povišanje krvnega pritiska in sladkorja ter povečanje količine slabega holesterola v krvi. To nikakor ne škodi samo postavi, temveč tudi delovanju možganov. Vsekakor pa se moramo zavedati, da uživanje omega 3 olj nudi našim možganom najboljšo hrano, znižuje krvni pritisk, pomaga zgubljati težo.

Prenajedanje. Čezmerna teža ne vpliva le na vašo samozavest. Dejansko postara možgane. Več študij je že pokazalo, da imajo ljudje, ki se ne prenajedajo in tako ohranjajo vitko postavo, manj možnosti, da zbolijo za boleznimi, ki lahko s starostjo prizadenejo možgane.

Pomanjkanje možganskih aktivnosti. Včasih so znanstveniki menili, da se ljudje rodijo z določenim številom možganskih celic, ki jih sčasoma samo izgubljajo. Izkazalo se je, da to ni res. Učenje novih nalog dejansko izboljša delovanje sinaps (povezav med nevroni). Popolnoma novi izzivi lahko celo v poznih letih povzročijo nastanek novih možganskih celic. Možgani so zelo zapleteni in se dejansko lahko do samega konca privajajo vedno novim okoliščinam. Zelo dobro na razvoj možganov vplivajo tudi potovanja.

Pomanjkanje fizične aktivnosti. Študije so pokazale, da imajo ljudje, ki 3-krat tedensko 45 minut vsaj hitro hodijo, manj možnosti, da njihove kognitivne sposobnosti z leti močno opešajo. Telovadba izboljša delovanje krvnega obtoka, zato več krvi prejmejo tudi možgani. Prav več krvi naj bi pospešilo nastanek novih nevronov oziroma izboljšalo tako spomin kot zmožnost razmišljanja. Pomaga tudi zato, ker zmanjša negativni vpliv stresa na telo in blaži morebitne vnetne procese.

Pomanjkanje spanca. Če vsak dan spite okoli osem ur, bodo vaši možgani bolj čili. Hkrati boste zmanjšali tveganje, da zbolite za boleznimi, ki lahko s starostjo prizadenejo možgane.

Vir: www.vizita.si