Slaba novica je, da postajamo ljudje v razvitem svetu čedalje starejši, da obremenjujemo pokojninsko in zdravstveno blagajno in jemljemo prostor mladim. Dobra novica je dovolj časa za vse tiste hobije, ki si jih nismo privoščili v mladih in srednjih letih. Najboljše pri tem je, da zanje ne potrebujemo veliko denarja.

Vedno sem si želela dobro govoriti angleško, pa nikoli nisem zbrala toliko časa, da bi redno obiskovala jezikovni tečaj. Zdaj mi je uspelo, vpisala sem se na tretjo univerzo, med sebi enake, in učenje (ki seveda ni pod prisilo) mi je postalo užitek. Roko na srce – vsak teden se veselim urice in pol z Robijem in druščino.

Nekdaj, v svojih dobrih letih, če lahko tako zapišem, sem se rada potepala po gorah, bile so moj dom, moje svetišče in nekaj najlepšega, kar je ustvarila narava, zdaj sem neskončno srečna na Grmadi, uživam prelep razgled z Nanosa in pokam od ponosa, če pridem nanj po strmi poti. Še in še bi lahko naštevala stvari, ki so zabavne, poceni in, kar je bistveno, dvigujejo pogum, samozavest in krepijo telo do poznih let.

Pomislite kdaj na svoje možgane? Na milijone sivih celic, ki nikoli ne počivajo? Ste prepričani, da bodo delali do konca? Če zaznate popuščanje, to pripišete letom. Toda bistri možgani niso privilegij mladih. Če bomo zanje primerno skrbeli, bomo še v pozni starosti reševali zapletene uganke. Do 70. let prejšnjega stoletja je veljalo, da se odrasli možgani ne obnavljajo. To pomeni, da imamo v njih določeno število živčnih celic in moramo z njimi dobro ali slabo shajati do smrti. Ljudski glas je to prenesel v pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.«

Na srečo je znanost napredovala in ovrgla stare trditve. Ugotovljeno je, da se možganske celice nenehno obnavljajo in da lahko sami marsikaj naredimo za svoje možgane oziroma za njihovo nemoteno delovanje do pozne starosti. Torej ni več izgovorov, da bi jih zanemarjali in se izgovarjali na leta.

(Vir: Delo, priloga Ona september 2012).