Globoko v sebi sicer vemo, kako bi morali reagirati, ampak nas možgani ne ubogajo. Točno to se zgodi: naše reakcije v stresnih situacijah so avtomatične, so prirojeni refleksi. Ker se možgani na stres odzovejo v sekundi, ljudje tega ne moremo zaznati. V stresu se namreč aktivirajo starejše možganske funkcije (t.i. nagonske možganske funkcije). To so funkcije, ki skušajo človeka rešiti iz neobvladljivih situacij. Mlajše možganske funkcije, ki so omogočile, da smo se ljudje razvili v socializirane in racionalne, kulturne in ljubeče posameznike, so v času stresa utišane.

Ko se aktivirajo starejše možganske funkcije, se istočasno poruši ravnovesje v naših možganih – možgane preplavijo negativna čustva (npr. strah, stiska, nemoč, neobvladovanje situacije in živčnost). Prav na tej točki se začne začaran krog stresa. Ker se v stresu pojavi še več negativnih čustev, nimamo moči za reševanje situacije, naši negativni občutki pa se še poglabljajo. Zaradi biološkega procesa, ki se odvije avtomatično, se nam zdi, da na lastno vedenje nimamo vpliva.

Vir: www.carso.si

Pridobljeno 10.12.2012