Pozabljivost – Običajna pozabljivost, s katero se občasno srečujemo vsi še ni znak bolezni. Težave s pozabljivostjo se pojavijo zaradi utrujenosti, zamišljenosti, obremenjenosti in še česa. Dejstvo je tudi, da je pozabljivost pogostejša v starosti. Posamezni spominski spodrsljaji se lahko zgodijo vsakomur, kadar pa se začnejo pojavljati pogosteje kot prej, je to lahko znak za ukrepanje.

Blaga kognitivna motnja – Pojem blage kognitivne motnje so nevrologi uvedli, da bi označili zelo zgodnjo stopnjo Alzheimerjeve bolezni, ko bolnik navaja blago pozabljivost, druge kognitivne funkcije pa so ohranjene.

Novi kriteriji za blago kognitivno motnjo so poleg težav s spominom vpeljali še upad drugih kognitivnih funkcij (npr. jezika, vidno-prostorske orientacije, sposobnosti načrtovanja …), ki kasneje povzroči razvoj različnih oblik demenc, ne le Alzheimerjeve bolezni. Raziskava, ki bi pokazala, pri katerih posameznikih bo blaga kognitivna motnja napredovala do demence in pri katerih ne, ne obstaja.

Demenca – Demenca se kaže kot napredujoča motnja predvsem kognitivnih sposobnosti s simptomi, kot so: pozabljivost, zmanjšana zmožnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja, presoje in opravljanja vsakodnevnih aktivnosti ter sposobnost obvladovanja čustev in socialnega vedenja. Znanstveniki so ugotovili, da imajo bistveno večjo verjetnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni, najpogostejše oblike demence, tiste osebe, ki so imele poleg težav s spominom tudi motnje drugih kognitivnih funkcij. Demenca je bolezen starosti in njena pojavnost eksponentno raste med 65. in 85. letom starosti in se podvoji vsakih pet let.

Povzeto po spletni strani Bistrina spomina; www.bistrinaspomina.si

Pridobljeno dne: 28.01.2013