Izraz demenca je sestavljen iz dveh latinskih besed, de-iz, mens-pamet in pojmuje naraščajoči problem sodobnih razvitih družb. Je izguba kontrole nad telesom in umom, ki se najpogosteje pojavlja med starostniki.

Demenca se lahko pojavi v treh različnih stadijih, glede na stopnjo prizadetosti bolnika, oskrbo in obremenjenosti družinskih članov. Pojavijo se številne zaznavne, telesne, vedenjske in psihične motnje. Bolnik ne ve povedati kje je, ne prepozna svojega doma in ne zna določiti časa v katerem živi. Zaradi izgube kratkoročnega spomina pozablja kaj je pravkar storil in kam je pravkar odložil stvari. Poslabša se tudi dolgoročni spomin zato bolnik ne zna povedati kaj se je zgodilo pred enim tednom. Lažje se spomni kaj je bilo pred mnogimi leti. Prav tako se opažajo težave pri abstraktnem razmišljanju, ko bolnik ne razume pregovorov in šal. Okrnjene so verbalne sposobnosti in bolnik pogosto ne najde besed. Značilno je zmanjševanje kontaktov, zapiranje vase, izguba občutka varnosti in pojav motenj čustvovanja. Bolniki postanejo sumničavi, saj imajo zaradi slabega spomina občutek, da stalno nekaj izginja. Pojavijo se tudi motnje gibanja, zaradi česar potrebujejo pomoč že pri tem kako narediti korak, motnje hranjenja in inkontinenca vode in blata.

Prekrivanje diagnoze starostniku zgolj zato, ker bi lahko človeka vznemirila ni dopustno. Le v primeru, da sam ne želi izvedeti diagnoze, moramo njegovo željo upoštevati. Diagnozo je potrebno predstaviti na način, ki bo bolniku razumljiv in mu predstaviti možnosti zdravljenja. Ko star človek zboli se odnosi v družini začnejo spreminjati. Tako kot bolezen prizadene starostnika samega prav tako prizadene njegove bližnje in občutno vpliva na kvaliteto življenja cele družine. Če ob njem ustvarimo pozitivno družinsko okolje in se trudimo varovati njegov socialni jaz, ga ohranjamo pri življenju in omogočamo, da ostane del naše skupne socialne mreže.

Povzeto po spletni strani Naj blog: www.najblog.com

Pridobljeno dne: 10.6.2013