Vadba, s katero lahko izboljšamo delovanje možganov, je kot miselna aerobika. Nekatere vrste vaj izboljšajo sposobnosti za razmišljanje, učenje, pomnjenje in sprejemanje odločitev. Različne vaje nevrone na novo povežejo med seboj ali pa že obstoječe povezave utrjujejo. Zato lahko hitreje razmišljamo, povezujemo različne informacije in se več stvari zapomnimo. Več povezav med nevroni in močnejše povezave nam omogočajo, da naši možgani delajo učinkoviteje. Podobno kot pri telesni telovadbi – kadar treniramo telo s športom, je naše telo močnejše in ima več kondicije. Z urjenjem ohranjamo naše telo in naše možgane v formi!

Prostorske spretnosti so spretnosti, ki nam omogočajo, da razumemo prostor, vplivajo na spomin tega, kar vidimo, da se znamo orientirati v mestu, znamo brati zemljevid ali glasbene note, pa tudi pri čisto vsakdanjih dejavnostih, kot so prehranjevanje, pisanje, brcanje žoge. Kakšne vaje urijo naše prostorske spretnosti? Sestavljanje sestavljanke; iskanje razlik na dveh zelo podobnih slikah; zrcalno pisanje na prazen list papirja – potem zraven pridržite zrcalo in ugotovite, kako natančno ste besede prestavili z desne na levo.

Jezikovne spretnosti so pomembne zato, da znamo jasno in natančno povedati, kar želimo, in da razumemo druge. Jezikovnih vaj je veliko: lahko iščemo besede z enakim ali nasprotnim pomenom, rešujemo besedne uganke, premetanke, križanke. Lahko napišemo 5 ali več besed, ki med seboj niso povezane in nato poskusimo oblikovati smiseln stavek, v katerem uporabimo te besede. Veliko vaj našteva besede, kjer določene črke manjkajo in moramo ugotoviti, za katero besedo gre.

Matematične spretnosti so spretnosti s števili – računanje na pamet in reševanje računskih problemov.

Pri vseh možganskih nalogah je pomemben spomin. Tudi tega lahko vadimo z različnimi vajami in igricami, kako si zapomnimo več informacij.

Zelo pomembna pa je tudi ustvarjalnost. Ustvarjalne dejavnosti so tiste, kjer konec ni določen. Pri matematični ali jezikovni nalogi obstaja pravilna rešitev, pri ustvarjalni dejavnosti pa je pomembno, da iščemo nove in drugačne načine, in ni važno, kaj dobimo na koncu. Ustvarjalna dejavnost spodbuja celotne možgane. Ustvarjalno je igranje glasbila, lahko si pripovedujete zgodbice, si izmišljujete uganke, nove besede, rišete, ustvarjate.

Vir: http://bansi.si/novica/2353

Pridobljeno 23. 9. 2012

Nezdrava in neuravnotežena prehrana. Prehrana mora biti uravnotežena in zajemati vsa potrebna hranila. Prehranjevati se morate zdravo in se še posebno izogibati trans- in nasičenim maščobam, sladkorju ter predelanim žitom. Te sestavine povzročajo povišanje krvnega pritiska in sladkorja ter povečanje količine slabega holesterola v krvi. To nikakor ne škodi samo postavi, temveč tudi delovanju možganov. Vsekakor pa se moramo zavedati, da uživanje omega 3 olj nudi našim možganom najboljšo hrano, znižuje krvni pritisk, pomaga zgubljati težo.

Prenajedanje. Čezmerna teža ne vpliva le na vašo samozavest. Dejansko postara možgane. Več študij je že pokazalo, da imajo ljudje, ki se ne prenajedajo in tako ohranjajo vitko postavo, manj možnosti, da zbolijo za boleznimi, ki lahko s starostjo prizadenejo možgane.

Pomanjkanje možganskih aktivnosti. Včasih so znanstveniki menili, da se ljudje rodijo z določenim številom možganskih celic, ki jih sčasoma samo izgubljajo. Izkazalo se je, da to ni res. Učenje novih nalog dejansko izboljša delovanje sinaps (povezav med nevroni). Popolnoma novi izzivi lahko celo v poznih letih povzročijo nastanek novih možganskih celic. Možgani so zelo zapleteni in se dejansko lahko do samega konca privajajo vedno novim okoliščinam. Zelo dobro na razvoj možganov vplivajo tudi potovanja.

Pomanjkanje fizične aktivnosti. Študije so pokazale, da imajo ljudje, ki 3-krat tedensko 45 minut vsaj hitro hodijo, manj možnosti, da njihove kognitivne sposobnosti z leti močno opešajo. Telovadba izboljša delovanje krvnega obtoka, zato več krvi prejmejo tudi možgani. Prav več krvi naj bi pospešilo nastanek novih nevronov oziroma izboljšalo tako spomin kot zmožnost razmišljanja. Pomaga tudi zato, ker zmanjša negativni vpliv stresa na telo in blaži morebitne vnetne procese.

Pomanjkanje spanca. Če vsak dan spite okoli osem ur, bodo vaši možgani bolj čili. Hkrati boste zmanjšali tveganje, da zbolite za boleznimi, ki lahko s starostjo prizadenejo možgane.

Vir: www.vizita.si

Komu priporočamo trening za spomin?

Trening za spomin priporočamo vsem, ne glede na starost in težave. Redno izvajanje vaj za vadbo spomina in pozornosti še posebej koristi tistim, ki pri sebi opažajo običajne težave s pozabljanjem ali pa imajo bolezenske oblike pozabljanja.

Z možgani je namreč podobno kot z mišicami, ki ob redni uporabi ohranjajo moč in okretnost, ob zanemarjanju pa izgubljajo v življenju že pridobljene sposobnosti. Da telo zmore določene telesne napore, potrebujejo mišice stalno vadbo. Podobno tudi možgani potrebujejo miselno vadbo, da zmorejo premagovati miselne napore.

Izvajanje različnih vaj za vadbo spomina in pozornosti je zelo učinkovit način ohranjanja miselne prožnosti. Na ta način bomo lažje priklicali informacije, ki jih naši možgani skladiščijo kot različne vrste spominov in so dosegljivi po različnih poteh (prek različnih čutil, miselnih procesov itd.). Ob priklicu informacije se namreč aktivira isti vzorec povezav živčnih celic, kot se je v času, ko smo informacijo shranjevali v spomin.

Primeri vaj, ki utrjujejo različne miselne poti

Z vajami boste popestrili svoj vsakdan, krepili svoj um in se ob tem še zabavali. Z rednim izvajanjem vaj boste izboljšali zbranost, priklic informacij iz spomina, ustvarjalnost, razumevanje za slovenski jezik, sposobnost da določene stvari obdržite za kratek čas v spominu itd.

1. Oblikujte pare predmetov. Povežite jih med seboj in jih smiselno uporabite v stavku.

HLAČE ŽENA

MOŽ OKNO

MIZA MAJICA

HIŠA STOL

2. Katere barve se skrivajo v spodnjih črkovnih skupinah?

DEČRA -

ADOMR -

NRAČ -

NLEEZA -

URNAEM -

AELB -

VIAS -

ŽNOANR -

3. Izračunajte!

13 + 6 =

25 + 4=

79 + 5 =

62 – 8 =

15 – 7 =

26 – 5 =

35 – 4 =

6 x 5 =

7 x 8 =

4 x 7 =

21 : 3 =

36 : 6 =

45 : 5 =

4. Vpišite manjkajoče črke in dobili boste več vrst zelenjave!

PA_AD_ _ NI _

P_PR _K _

ZE_ E _ A

Č_SE _

B _Č_A

Povzeto po spletni strani Bistrina spomina; www.bistrinaspomina.si

Pridobljeno dne: 16.01.2013

Hermann Ebbinghaus je v drugi polovici 19. stoletja prejšnjega tisočletja izdelal krivuljo pozabljanja. Ugotovil je, da po eni uri pozabimo 30 % gradiva, po enem dnevu 76 % in po 20 dneh 90 %. Ne pravijo zaman, da je ponavljanje mati modrosti, saj si brez ponavljanja zapomnimo le tisto, kar v nas vzbudi močna občutja ali je pomembno za preživetje. Ostale podatke pa moramo v dolgoročni spomin prenesti z zavestnim ponavljanjem. In kakšna je učinkovita ponavljalna shema? Prvič ponovimo snov 10–30 minut po končanem učenju, drugič naslednji dan zvečer, nato čez en teden, čez en mesec, nazadnje čez 3–6 mesecev po učenju.

Ebbinghaus je tudi prvi ugotovil, da si najlažje zapomnimo gradivo z začetka učenja in tisto na koncu, zaradi česar je priporočljivo, da na vsakih 40 minut učenja napravimo 5–10 minutni odmor.

Če si morate zapomniti več besed, jih povežite v nenavadno zgodbo, v kateri bo mrgolelo pretiravanja in izjemnih podob. Učno snov podčrtajte tako, da bodo ključne besede vidne že na daleč. Pazite, da podčrtate res bistveno, ne pa kar vsega povprek.

Neposredno pomnjenje obsega do sedem enot. Lahko si torej zapomnimo 7 besed, 7 številk ipd. Če si morate zapomniti daljši besedni ali številčni sklop, ga razdelite na enote po sedem.

Pri pomnjenju igra pomembno vlogo koncentracija. Če smo osredotočeni na snov in ustvarjamo povezave z že poznanim, si snov bolje zapomnimo.

Izdelujte miselne vzorce. Sicer se sliši zamudno, vendar boste, nasprotno, pridobili na času, učinkovitosti, boljšemu razumevanju in pomnjenju. 

Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013