Več kot uporabljamo svoj um, lažje se naučimo kaj novega. Z nenehnim spodbujanjem možganov se ustvarjajo nove nevronske povezave, ki izboljšujejo umske sposobnosti.

Ali res uporabljamo samo majhen del možganov?

Znanstveniki te teorije ne podpirajo in se jim zdi malce nenavadno, da bi se tekom evolucije razvil organ, ki bi bil skoraj v celoti neuporaben. Potrditev dejstva, da uporabljamo celotne možgane, nesporno izhaja tudi iz slikanja s pozitronsko emisijsko tomografijo. Slike nazorno prikazujejo, da so med opravljanjem različnih umskih nalog skoraj vedno aktivni možgani v celoti. Niso pa vsi deli ves čas enako aktivni. Kot vemo, so možgani razdeljeni na levo in desno poloblo, ki sta vsaka posebej razvili specializirane funkcije. Leva je specializirana za zaporedno analizo podatkov (govor, logiko, matematiko, branje, pisanje ipd.), desna pa zbere več informacij naenkrat in jih poveže v celoto (občutek za prostor, prepoznavanje obrazov, vzorcev, čustev, ustvarjalnost, ritem …). Raziskovalci so merili možganske valove pri osebi, ki je reševala logično uganko, pri čemer so na področju desne hemisfere zaznali porast alfa valov (ti se pojavijo takrat, ko so možgani sproščeni), pri osebi, ki se je ubadala z zapletenim barvnim vzorcem, pa je bilo več alfa valov na levi polobli.

Zaposliti je treba obe možganski polovici

Ne glede na to, da je že dolgo znano, da za krepitev spomina moramo zaposliti obe možganski polovici, izobraževalni sistem poudarek še vedno daje funkcijam leve poloble. Šolanje namreč temelji na usvajanju spretnosti analitičnega mišljenja in verbalnega izražanja, ne spodbuja pa intuicije in ustvarjalnosti. Raziskovalci so ugotovili, da z meditacijo lahko uravnovesimo obe hemisferi in povečamo komunikacijo med njima. Če zraven razvijate še spretnosti, ki spodbujajo desno polovico, pa boste možgane lahko veliko bolj učinkovito uporabljali. To so vedeli že veliki umi, med njimi tudi Albert Einstein, ki je relativnostno teorijo odkril na nekem hribu, ko je sanjaril, da se vozi na sončnem žarku.

Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013

• Možgani tehtajo približno 1400 g, za delovanje pa porabijo 20 % vsega kisika, ki pride v telo.
• Vsako minuto se v možganih sproži od sto tisoč do milijon kemičnih reakcij samo za osnovne procese v možganih. (ocena znanstvenika dr. Davida Samuelsa)
• Možgani ne občutijo bolečine, saj nimajo za to specializiranih živčnih končičev.
• Število stikov med nevronoma (sinaps) se v prvem mesecu po rojstvu otroka poveča iz 50 trilijonov na 1 kvadrilijon – če bi se z isto intenzivnostjo večalo tudi novorojenčkovo telo, bi se iz 4 kg zredil na 80 kg.

 Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013

Zmanjšan vnos kalorij lahko pomaga starejšim osebam do boljšega pomnjenja, kaže  študija, v kateri je sodelovalo petdeset moških in žensk s čezmerno telesno težo, starih povprečno 60,5 leta.

Na začetku raziskave so opravili test, s katerim so ocenili njihov spomin, nato pa so jih razdelili v tri skupine: prva je zmanjšala vnos kalorij za 30 odstotkov, druga je v prehrano vključila več nenasičenih maščobnih kislin iz olivnega olja in rib, tretja pa je bila kontrolna skupina.

Po treh mesecih je skupina, ki so ji zmanjšali vnos kalorij, na spominskih testih dosegla veliko boljše rezultate, medtem ko pri drugih dveh skupinah niso zaznali pomembne razlike. Zmanjšan vnos kalorij pomeni tudi zmanjšano raven inzulina, zato so znanstveniki prepričani, da je boljši spomin posledica izboljšane občutljivosti na inzulin.

Vir: www.viva.si, Avtor T. Ko

Pridobljeno 22.12.2012

Če imate težave s spominjanjem imen in številk ali pa pogosto ne sledite zgodbi med gledanjem filmov, vas bo novo odkritje potolažilo. Znanstveniki namreč pravijo, da je težava v tem, da veste preveč in da morate opraviti spomladansko čiščenje možganov.

Raziskave so namreč pokazale, da izgube spomina, ki smo jih deležni s staranjem, niso posledica upočasnjevanja možganov. Namesto tega pravijo, da gre krivda predvsem dobro rabljenim možganom, ki vedno težje preprečujejo vmešavanje nepomembnih podatkov pri izvajanju pričujočih nalog. Delovanje spomina sicer vključuje zadrževanje podatkov in sočasno mentalno manipuliranje z njimi. Kanadska raziskovalna ekipa je primerjala delovanje spomina med mladimi in starejšimi in pri tem ugotovila, da imajo starejši več težav s preusmeritvijo pozornosti.

Mervin Blair, ki opravlja doktorski študij na montrealski univerzi Concordia, je povedal: “Odkrili smo, da se starejši odrasli težje znebijo predhodnih podatkov. Ugotovili smo, da je to povzročilo veliko težav pri delovanju spomina, ki smo jih zabeležili med raziskavo.“Blair je pojasnil, da imajo starejši možgani očitno težave s potlačitvijo nepomembnih podatkov. Zaradi tega imajo več težav z osredotočenjem na pričujoči trenutek. Vsem, ki imajo težave s spominom, pa je svetoval, da pričnejo z vajami sproščanja, da bi uredili “razmetane“ možgane.

Pri tem lahko prav tako pomaga učenje glasbila ali jezika. Predhodne raziskave so pokazale, da se funkcija možganov, ki nadzoruje sramotne misli, s starostjo prav tako oslabi, zaradi česar ljudje izgubijo sposobnost preudarnega razsojanja o dejanjih, ki jih drugače ne bi storili.

Vir: www.dnevnik.si

Pridobljeno 23.12.2012