Prav vsem se včasih zgodi, da se česa ne moremo spomniti. Pri pozabljanju poznamo več stopenj, dobra novica pa je, da je spomin, ne glede na to, kako zarjavel je, še vedno mogoče popraviti, z obilico vaje in truda pa celo tako izuriti, da deluje bolje kot pred začetkom težav s spominom.

Obstaja obilica literature in priročnikov s tega področja; ameriški psihologinji Cheryl Weinstein in Winifred Sachs iz bostonskega centra Beth Israel sta na temelju dolgoletnega uspešnega programa Spomin 101 napisali knjigo, iz katere objavljamo deset nasvetov za turbo izboljšanje vašega spomina, s tem pa tudi splošnega počutja in samopodobe.

1. Omislite si prenosno pisarno v obliki priročnega planerja, v katerega lahko vstavljate lističe, na katere si napišite, kaj morate opraviti, v njem pa hranite tudi vse pomembnejše podatke, od telefonskih številk in rojstnih dnevov do pomembnih datumov, pa tudi recepte, ki jih slišite na poti, navdahnjene misli, bridgeovske strategije …
2. Medtem ko kaj počnete, se glasno pogovarjajte s seboj. Recite si na primer: “Vzpenjam se po stopnicah, da bom našel očala” ali “Grem v trgovino po mleko in jajca”. Če se vam med prhanjem utrne dobra zamisel, jo večkrat ponovite naglas; tako si jo boste lažje zapomnili. Odlična zamisel je tudi prenosni snemalnik ali diktafon.
3. Povsod si puščajte sporočila na samolepilnih lističih. Naj vas ne skrbi, če nanje napišete trivialnosti, na primer “Ne pozabi kupiti znamk” ali “V četrtek odnesi smeti”.
4. Naučite se puščati stvari na vedno istem mestu – tam jih boste zanesljivo in brez paničnega iskanja tudi našli – lokacije za posamezne stvari lahko vpišete v priročno osebno pisarno.
5. Karseda omejite moteče elemente oziroma vse, kar odvrača vašo pozornost. Delajte po eno stvar hkrati – ko se s kom pogovarjate, ugasnite radio ali televizijo, ko ste v restavraciji, se obrnite k steni, da se boste bolje osredotočili na sogovornikovo pripoved …
6. Organizirajte se tako, da določeno opravilo sledi določenemu opravilu: takoj ko ste si umili zobe, vedno očistite še očala.
7. Upočasnite ritem – sposobnost shranjevanja in vnovičnega priklica podatkov se z leti upočasni, zato prosite prijatelje, sorodnike in celo zdravnike, naj govorijo počasneje.
8. Skrbite za svoje telo, da bo tudi duh čil. Nekatera zdravila, slaba prehrana in celo majhen primanjkljaj spanja lahko zmotijo procese spomina.
9. Razgibavajte um! Branje, igranje klavirja, igranje šaha in drugih miselnih igric ter celo reševanje križank bodo izostrili možgane in jih ohranjali dejavne.
10. Ugotovite, kateri je vaš slog učenja. Večina ljudi se lažje uči vizualno, saj si najbolje in najlažje zapomnijo tisto, kar vidijo. Zanje so najkoristnejša pomagala zapisovanje v osebno pisarno, zapiski in znamenja. Drugi so slušni tipi in si bolje zapomnijo tisto, kar slišijo s kasetofona. Le redki ljudje spadajo med kinestetike, ki si najbolje zapomnijo s pomočjo izkušnje, tistega, kar izkusijo. Za izboljšanje spomina je najbolje uporabiti kombinacijo vseh treh strategij.

Vir: www.viva.si, Avtor: KoMa

Pridobljeno 10.10.2012

Britanska televizija BBC One je v oddaji V človeškem telesu (Inside the Human Body) predstavila človeške možgane. Britanski časnik Daily Telegraph je bil navdušen nad podatki o človeških možganih, zato jih je danes kar povzel.

• Človeški možgani so tako sofisticirani, da potrebujejo kar 20 let, da se popolnoma razvijejo.
• V maternici človekovemu zarodku vsako sekundo zraste 8000 novih možganskih celic.
• Do trenutka rojstva ima človek toliko možganskih celic, kolikor jih bo potreboval celo življenje.
• Človeški možgani so najbolj sofisticirana stvar, ki jih poznamo v vesolju.
• Novorojenčkovi možgani so sposobni prepoznati materin obraz v samo nekaj urah.
• Dojenčki v maternici vidijo le črno-belo. Njihove oči pa so dovolj občutljive, da lahko opazijo sence skozi trebušno steno svojih mamic.
• Ljudje pomežiknejo do 20 krat na minuto. Vsak mežik traja okoli pol sekunde. Če bi vse mežike sešteli, bi ugotovili, da ljudje “v temi” preživijo več kot eno uro na dan.
• Vsaka možganska celica bo v povprečju vzpostavila 10 tisoč povezav z drugimi možganskimi celicami.
• Naučiti se ravnotežja in koordinacije telesa je tako zahtevno, da je center v možganih, ki to dejavnost nadzoruje, tako obsežen, da je v njem toliko celic kolikor jih je v vseh ostalih možganskih centrih skupaj.
• Mladi potapljači na Tajskem so svoje oči izurili za gledanje pod vodo tako, da se njihove zenice ožijo, namesto da bi se širile. Vsi otroci se tega lahko naučijo, če začnejo že zelo zgodaj.

Vir: www.dnevnik.si

Pridobljeno 11.10.2012

• Vnosa velikih količin stimulativnih napitkov, ki vplivajo na procese v možganih.
• Velikih količin kofeina in teina, ker te sestavine ustvarjajo občutek napetosti, zmanjšujejo koncentracijo in vplivajo na kvaliteto spanja, ki pa je nujno potreben za pravilno delovanje možganov.
• Alkoholne pijače: počasi in tiho uničujejo možganske celice.
• Celo pasivno kajenje povečuje uničevanje celic in pospešuje degenerativne procese v celicah.
• Velike količine natrija (sol) v prehrani v prehrani so opisali kot enega največjih krivcev za pojav obolenj srca in ožilja ter osrednjega živčnega sistema.
• Diete in stradanje puščajo nepopravljive posledice posebej na mladih osebah. Strogo dosledne diete zmanjšujejo mentalne in intelektualne funkcije.

Vir: povzeto po članku iz spletne strani http://druzina.enaa.com

Pridobljeno 22.11. 2012

Bolečina je del našega obrambnega mehanizma. O njeni intenzivnosti se odločajo naši možgani. Bolečina linearno povezana s stopnjo ogroženosti, ki jo določijo naši možgani. Hkrati pa je bolečina eden od mnogih mehanizmov, ki varujejo naše telo. Ne pojavi se vedno na mestu, kjer je tkivo poškodovano. Bolečina se pojavi vedno kadar naši možgani presodijo da je naše telo v nevarnosti in je potrebno odreagirati. Če držimo roko nad ognjem, roko umaknemo ko začutimo pekočo bolečino in tako preprečimo opeklino, če si že zlomimo nogo, ne stopimo več nanjo, da ne povzročimo še večje poškodbe. V naših možganih se nahaja eden izmed najzmogljivejših računalnikov.

S pomočjo elektronskega mikroskopa so odkrili 100 bilionov neuronov v možganih, vsak lahko naredi približno 5-100.000 povezav, 60 trilionov sinaps je v možganski opni. V naših možganih je 200.000 km »kablov«. Bolečina je normalen in zelo dobrodošel odziv, na vse za kar naše telo presodi, da nam lahko škoduje. Naši možgani primarno odreagirajo z željo po preživetju in kasneje tudi z željo po udobju. Signali v naših možganih nimajo predpisanega »normalnega« odziva. Ta se razlikuje gleda na količino in intenzivnost vhodnih dražljajev in presojo naših možganov ali je telo v nevarnosti. Seveda pa lahko tudi tu pride do anomalij, tako da npr. možgani vsak dražljaj razumejo kot grožnjo in posledično vse boli, ali pa terapevti iščejo izključno poškodbo v tkivu, težava pa je v procesiranju bolečine. Trenutno še ne obstaja test, ki bi lahko predvidel reakcijo možganov.

Globlje kot so poškodbe, večja je verjetnost za burnejšo reakcijo, prav tako lahko slabo samoobvladovanje, potisnjena jeza, prepogosta pozornost na bolečino spremeni reakcije, naši pretekli dogodki, sedanjost, prihodnost,… Po drugi strani pa moramo biti prijazni do svojih možganov, naši možgani so ves čas »prižgani«, so nežni in občutljivi, so lačni in potrebujejo veliko hrane, tudi miselne zato naj delajo .Za dobro delovanje možganov jih moramo osvoboditi, prevelika samokontrola npr. lahko deluje destruktivno.

Anksioznost in strah lahko pomagata na kratki rok, dolgoročno pa naše možgane utesnjujeta. Zavedati se moramo da so tudi naše misli živčni impulzi, na katere odreagirajo naši možgani. Dolgotrajno zaznavanje nevarnosti; bolečine lahko v možganih celo spremeni lokacijo-mapping v možganih, kar seveda lahko vodi v nepravilne vzorce.

Vir: www.fizioterapija-mediko.si (Povzeto po predavanju D.Buttler Explain pain.)

Pridobljeno 12. september 2012