Slaba novica je, da postajamo ljudje v razvitem svetu čedalje starejši, da obremenjujemo pokojninsko in zdravstveno blagajno in jemljemo prostor mladim. Dobra novica je dovolj časa za vse tiste hobije, ki si jih nismo privoščili v mladih in srednjih letih. Najboljše pri tem je, da zanje ne potrebujemo veliko denarja.

Vedno sem si želela dobro govoriti angleško, pa nikoli nisem zbrala toliko časa, da bi redno obiskovala jezikovni tečaj. Zdaj mi je uspelo, vpisala sem se na tretjo univerzo, med sebi enake, in učenje (ki seveda ni pod prisilo) mi je postalo užitek. Roko na srce – vsak teden se veselim urice in pol z Robijem in druščino.

Nekdaj, v svojih dobrih letih, če lahko tako zapišem, sem se rada potepala po gorah, bile so moj dom, moje svetišče in nekaj najlepšega, kar je ustvarila narava, zdaj sem neskončno srečna na Grmadi, uživam prelep razgled z Nanosa in pokam od ponosa, če pridem nanj po strmi poti. Še in še bi lahko naštevala stvari, ki so zabavne, poceni in, kar je bistveno, dvigujejo pogum, samozavest in krepijo telo do poznih let.

Pomislite kdaj na svoje možgane? Na milijone sivih celic, ki nikoli ne počivajo? Ste prepričani, da bodo delali do konca? Če zaznate popuščanje, to pripišete letom. Toda bistri možgani niso privilegij mladih. Če bomo zanje primerno skrbeli, bomo še v pozni starosti reševali zapletene uganke. Do 70. let prejšnjega stoletja je veljalo, da se odrasli možgani ne obnavljajo. To pomeni, da imamo v njih določeno število živčnih celic in moramo z njimi dobro ali slabo shajati do smrti. Ljudski glas je to prenesel v pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.«

Na srečo je znanost napredovala in ovrgla stare trditve. Ugotovljeno je, da se možganske celice nenehno obnavljajo in da lahko sami marsikaj naredimo za svoje možgane oziroma za njihovo nemoteno delovanje do pozne starosti. Torej ni več izgovorov, da bi jih zanemarjali in se izgovarjali na leta.

(Vir: Delo, priloga Ona september 2012).

Upadanje spomina je povezano z našo biološko starostjo in tudi z drugimi dejavniki, ki pospešujejo staranje naših možganskih celic. Med dejavnike tveganja spadajo tudi: okvare v delovanju možganov zaradi pomanjkanja kisika, obsevanje, strupi v okolju, vnos škodljivih snovi (alkohol, pomirjevala) itd. Sami si lahko učinkovito pomagamo z upoštevanjem nasvetov za zdravo življenje, ki vključujejo intelektualno, fizično in družbeno aktivnost, s predpisanim zdravilom pa vam lahko pomaga tudi vaš zdravnik.

Ojačevalci spomina (učinkovine za obnavljanje živčnih celic, med katere uvrščamo piracetam (Nootropil®), psihostimulansi, antidepresivi, kofein itd.) delujejo na možgane in spreminjajo našo sposobnost mišljenja oziroma spoznavanja. Prav tako pa lahko varno in preprosto prek miselnega treninga spreminjamo možgane (učenje, vaje za vadbo spomina in pozornosti, psihoterapija itd.).

Dejstvo je, da konstantna miselna aktivnost, ki presega vsakdanjo rutino in monotonijo, pripomore k boljši kakovosti življenja ter izboljša spomin in druge spoznavne sposobnosti. Znanstvene raziskave potrjujejo, da ostajajo naši možgani dinamični do pozne starosti in zato je smiselno, da redno izvajamo vaje za vadbo spomina in pozornosti ter s tem utrjujemo različne miselne poti in obnavljamo povezave med živčnimi celicami.

Vir: Šešok S., Spomin – Kaj je to in kako deluje? Zdrav Vest 2006

Več o tem si lahko preberete na: http://www.bistrinaspomina.si/

Pridobljeno dne: 28.11.2012

Starejši z upokojitvijo pridobijo veliko prostega časa, ki ga morajo nekako izkoristiti. Mnogi se odločajo za obisk oddaljenih in bližnjih dežel, ki so si jih želeli ogledati že prej vendar so zaradi časovne stiske ostali doma. V okviru izletov delujejo mnoga društva, ki organizirajo poceni in kvalitetne izlete. Starejši se s težavo sami podajajo na izlete, zato so takšni kolektivni izleti zelo dobrodošli. Druga prednost je, da otroci odrastejo in starejši lahko zopet sami potujejo in pohajkujejo. Morje se spremeni iz družinskega izleta v zaslužen počitek in oddih. Mnogi se odločajo za obisk zdravilišč in term, ki so med upokojenci pravi hit.

Pravi hit je tudi kolo, ki pa je v veliko primerih zelo nevarno. Starejši imajo počasnejše reflekse, slabše slišijo in ne predvidijo situacije. Zato so padci s kolesom dokaj pogost pojav pri starejših. Starejši se odločajo za kolesarjenje predvsem ker jim to predstavlja svojevrsten užitek. Ni več tiste mladostne vihravosti, ko si želel čimprej priti do cilja, temveč je pomembno to, da na kolesu uživaš in vidiš čim več. Starejši tudi večkrat kupijo nov avto, saj spoznajo, da se ne bodo več toliko vozili, prihranjen denar pa zato porabijo za nov in kakovosten avtomobil.

Mnogo starejših odide v dom za starejše, ki je nekakšno malo mestece za starejše. V domu spoznajo nove prijatelje, se družijo, zabavajo in izmenjavajo izkušnje. Dom bi lahko primerjali z vrtcem, saj se zopet vrneš na stopnjo, ko ne moreš sam raziskovati sveta in si omejen zgolj na eno zgradbo. Aktivno staranje pa ne pomeni samo gibanja temveč tudi sodelovanje v različnih organizacijah, pomoč z znanjem in izkušnjami. Aktivno staranje pomeni, da človek tudi v starih letih sledi svojim ciljem in poslanstvom, ki si jih je zastavil v življenju. Človek se ne sme nikoli ustaviti in ne sme nikoli prenehati živeti. Če prenehaš živeti si rastlina.

»Starost ni za scrkljance.«

Vir: http://evropavsoli.info

Pridobljeno 22.11.2012

Kakšen dan smo nerazpoloženi za miselne igrice. Nič zato. Znanstveniki so odkrili, kako si lahko še lahko krepimo svojo možgansko mišico.

Na Univerzi v Standfordu so namreč z raziskavo prišli do ugotovitev, da redno ukvarjanje s plesom v starejšem starostnem obdobju v veliki meri preprečuje degenerativne spremembe možganov in izboljša spomin.

Prav tak si z druženjem na plesnih dogodkih ali plesnih treningih izboljšamo splošno fizično kondicijo in se družimo s pozitivno mislečimi. Saj veste: » kdor pleše, zlo ne misli«

Vzemite si čas zase in se pridružite miganju ob prijetnih ritmih.