Hermann Ebbinghaus je v drugi polovici 19. stoletja prejšnjega tisočletja izdelal krivuljo pozabljanja. Ugotovil je, da po eni uri pozabimo 30 % gradiva, po enem dnevu 76 % in po 20 dneh 90 %. Ne pravijo zaman, da je ponavljanje mati modrosti, saj si brez ponavljanja zapomnimo le tisto, kar v nas vzbudi močna občutja ali je pomembno za preživetje. Ostale podatke pa moramo v dolgoročni spomin prenesti z zavestnim ponavljanjem. In kakšna je učinkovita ponavljalna shema? Prvič ponovimo snov 10–30 minut po končanem učenju, drugič naslednji dan zvečer, nato čez en teden, čez en mesec, nazadnje čez 3–6 mesecev po učenju.

Ebbinghaus je tudi prvi ugotovil, da si najlažje zapomnimo gradivo z začetka učenja in tisto na koncu, zaradi česar je priporočljivo, da na vsakih 40 minut učenja napravimo 5–10 minutni odmor.

Če si morate zapomniti več besed, jih povežite v nenavadno zgodbo, v kateri bo mrgolelo pretiravanja in izjemnih podob. Učno snov podčrtajte tako, da bodo ključne besede vidne že na daleč. Pazite, da podčrtate res bistveno, ne pa kar vsega povprek.

Neposredno pomnjenje obsega do sedem enot. Lahko si torej zapomnimo 7 besed, 7 številk ipd. Če si morate zapomniti daljši besedni ali številčni sklop, ga razdelite na enote po sedem.

Pri pomnjenju igra pomembno vlogo koncentracija. Če smo osredotočeni na snov in ustvarjamo povezave z že poznanim, si snov bolje zapomnimo.

Izdelujte miselne vzorce. Sicer se sliši zamudno, vendar boste, nasprotno, pridobili na času, učinkovitosti, boljšemu razumevanju in pomnjenju. 

Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013

Pozabljivost – Običajna pozabljivost, s katero se občasno srečujemo vsi še ni znak bolezni. Težave s pozabljivostjo se pojavijo zaradi utrujenosti, zamišljenosti, obremenjenosti in še česa. Dejstvo je tudi, da je pozabljivost pogostejša v starosti. Posamezni spominski spodrsljaji se lahko zgodijo vsakomur, kadar pa se začnejo pojavljati pogosteje kot prej, je to lahko znak za ukrepanje.

Blaga kognitivna motnja – Pojem blage kognitivne motnje so nevrologi uvedli, da bi označili zelo zgodnjo stopnjo Alzheimerjeve bolezni, ko bolnik navaja blago pozabljivost, druge kognitivne funkcije pa so ohranjene.

Novi kriteriji za blago kognitivno motnjo so poleg težav s spominom vpeljali še upad drugih kognitivnih funkcij (npr. jezika, vidno-prostorske orientacije, sposobnosti načrtovanja …), ki kasneje povzroči razvoj različnih oblik demenc, ne le Alzheimerjeve bolezni. Raziskava, ki bi pokazala, pri katerih posameznikih bo blaga kognitivna motnja napredovala do demence in pri katerih ne, ne obstaja.

Demenca – Demenca se kaže kot napredujoča motnja predvsem kognitivnih sposobnosti s simptomi, kot so: pozabljivost, zmanjšana zmožnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja, presoje in opravljanja vsakodnevnih aktivnosti ter sposobnost obvladovanja čustev in socialnega vedenja. Znanstveniki so ugotovili, da imajo bistveno večjo verjetnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni, najpogostejše oblike demence, tiste osebe, ki so imele poleg težav s spominom tudi motnje drugih kognitivnih funkcij. Demenca je bolezen starosti in njena pojavnost eksponentno raste med 65. in 85. letom starosti in se podvoji vsakih pet let.

Povzeto po spletni strani Bistrina spomina; www.bistrinaspomina.si

Pridobljeno dne: 28.01.2013

Ali lahko uporabljamo hipnozo za pomoč pri učenju za izboljšanje pomnjenja?  Jasno je namreč, da se s starostjo naše sposobnosti ne krepijo.

Dejstvo pa je, da pešanje spomina postaja lahko problem v zelo pozni starosti. Na naš spomin pa poleg fiziološke starosti vplivajo tudi številni drugi dejavniki, na katere pa premnogo krat pozabljamo. Priklic podatkov ni povezan samo z starostjo, temveč predvsem z zbranostjo ob učenju in zbranostjo v trenutkih, ko si hočemo v spomin priklicati določen podatek.

Na žalost se mnogi desetletja prezgodaj »prepričajo«, da jih spomin zapušča. To prepričanje pa ni nedolžna vera v nekaj nepomembnega, temveč deluje močno sugestivno. To je klasična negativna sugestija, ki še kako močno deluje. Imam slab spomin pravi žrtev in začne testirati priklic nekega podatka. Miselni tok gre nekako takole: »Ta podatek bom sigurno pozabil, ker imam slab spomin.« Da bi ga utrdili, si potem podatek še nekajkrat ponovimo in seveda ne pozabimo ponoviti tudi komentarjem, da ga bomo zaradi »slabega« spomina pozabili. Večkrat si ponovimo podatek, večkrat si ponovimo tudi sugestijo o pozabljenju.

Vidite, da je ravno komentar edino kar vedno ponovimo, ne glede na podatek, ki ga poskušamo shraniti. In ta se vžge v spomin in od tam kot podzavestna sugestija deluje na vsak poskus zapisa v možganske celice in na vsak poskus priklica podatka. Tisto kar je zares važno je ponavljanje podatka ne pa komentarja.

Na tem mestu se lahko spomnimo zabavnih točk odrskih hipnotizerjev, ki sugerirajo nastopajočim, da so pozabili svoje ime, ali kako številko ali kaj podobnega. Občinstvo se zabava ob obupnih poskusih, hipnotiziranih, da bi priklicali svoje ime hkrati pa ne pomisli, da so tudi sami žrtve čisto enake sugestije, le da si jo iz dneva v dan izdajajo sami. Zanimiv je primer klientke, ki je to dejstvo komentirala takole. »Res sem se ob neki priložnosti opazovala pri mojem poskusu zapomniti si podatek. Pravzaprav si podatka sploh nisem ponavljala samega po sebi. Tisto, kar je bilo zares ponovljeno je bil le komentar in tega nisem pozabila.« Če se bojite, da izgubljate spomin naredite enostaven test in povejte svoje skrbi osebnemu zdravniku. Če ta ne bo odkril nobenih fizioloških vzrokov. Potem NE POZABITE poklicati hipnotizerja.

• Če želite razviti soliden spomin potem morate postaviti na svoje mesto naslednje dejavnike:
• Najprej morate osredotočiti svojo pozornost na tisto kar si želite zapomniti.
• Za podatke morate imeti globok interes, morajo vas zanimati.
• Najbolj učinkovito orodje za spominjanje je čimbolj plastično predstavljanje
• Pravilo treh P-jev. Ponavljanje, ponavljanje in ponavljanje
• Sproščenost. Če smo sproščeni si stvari veliko bolj zapomnimo. V krču je naša zbranost razpršena na občutke krča in druge…
• Imejte jasen in usmerjen um

Vir: http://www.hipnoterapija.si/

Pridobljeno 11.11.2012

Ko govorimo o bistrini spomina, imamo v mislih ravnovesje med pomnjenjem in pozabljanjem. Sposobnost pomnjenja se kaže kot učinkovitost procesov, s katerimi shranjujemo informacije in jih izročamo dolgoročnemu spominu. Pri pozabljivosti pa je pomembno ločevati med normalno, starostno in bolezensko pozabljivostjo. Kako dolgo se bo informacija ohranila v dolgoročnem spominu, je odvisno predvsem od tega, kako pogosto informacijo uporabljamo in jo s tem obenem ponavljamo in kako zapomljiva je bila informacija.

Za ohranjanje bistrine spomina je potrebno učinkovito procesiranje informacij, ki vključuje več procesov (pozornost, shranjevanje, sprejemanje, organizacija in obnavljanje informacij), ki so med seboj tesno povezani. Procesiranje informacij je treba prilagoditi lastnostim in sposobnostim posameznika. Za učinkovito procesiranje informacij so potrebni:

• vključevanje različnih čutil (barv, vonjev, okusov)
• povezovanje informacij s stvarmi, ki so že poznane
• organiziranje informacij (beležke, miselni vzorci)
• in ponavljanje naučenega glede na individualni učni stil (slušni ali vizualni tip).

Vir: Šešok S., Spomin – Kaj je to in kako deluje? Zdrav Vest 2006

Več o tem si lahko preberete na: http://www.bistrinaspomina.si/

Pridobljeno dne: 12.10.2012