Testirajte svoj spomin!

Veliko delate? So vaši dnevi zapolnjeni s sestanki, telefonskimi pogovori,… Z napornimi izpiti in kolokviji? Se vam dogaja, da počnete več stvari hkrati, vendar nobene tako učinkovito, kot bi si želeli? Če je vaš odgovor na večino vprašanj pozitiven, so vaši možgani preobremenjeni. Predlagamo, da testirate svoj spomin.

Pozorno preberite 10 besed v spodnjem kvadratu. Umaknite pogled z računalniškega zaslona in glasno ponovite besede, ki ste si jih zapomnili.

sedem, članek, mesec, svinčnik, lasje, čevlji, zaslon, ladja, oblak, slepec 

Če ste si zapomnili vsaj 7 od 10 besed, je vaš spomin povsem v redu! Sicer pa si preberite nekaj nasvetov.

Kako do boljšega spomina in koncentracije?

1. Zmanjšajte stres, saj lahko stresni hormon kortizol poškoduje področje v vaših možganih, ki je odgovorno za učenje in spomin.
2. K boljši koncentraciji in spominu prispeva redna telesna aktivnost. 30 minut hoje, kolesarjenja, plavanja ali plesa na dan bo dovolj za povečanje krvnega pretoka po vsem telesu in tudi v možganih.
3. Svetujemo vam, da naporno delo ali učenje občasno prekinete s počitkom. Počitek si privoščite še preden vas napor popolnoma izčrpa.
4. Naučite se tehnik sproščanja in poskušajte pozabiti misli, ki vam rojijo po glavi.
5. Poskrbite za uravnan krvni tlak in raven holesterola v krvi.
6. Trenirajte spomin! Na pamet se učite tujih jezikov in pesmic, svojim najbližjim pa obnovite knjigo, ki ste jo prebrali. Rešujte križanke in igrajte šah.
7. Za trajnejšo spodbudo koncentracije in spomina pa vam priporočamo jemanje izdelkov, ki vsebujejo zdravilno rastlino ginko.

Povzeto po spletni strani eZdravje  (http://www.ezdravje.com/)

Pridobljeno dne: 25.01.2013

Globoko v sebi sicer vemo, kako bi morali reagirati, ampak nas možgani ne ubogajo. Točno to se zgodi: naše reakcije v stresnih situacijah so avtomatične, so prirojeni refleksi. Ker se možgani na stres odzovejo v sekundi, ljudje tega ne moremo zaznati. V stresu se namreč aktivirajo starejše možganske funkcije (t.i. nagonske možganske funkcije). To so funkcije, ki skušajo človeka rešiti iz neobvladljivih situacij. Mlajše možganske funkcije, ki so omogočile, da smo se ljudje razvili v socializirane in racionalne, kulturne in ljubeče posameznike, so v času stresa utišane.

Ko se aktivirajo starejše možganske funkcije, se istočasno poruši ravnovesje v naših možganih – možgane preplavijo negativna čustva (npr. strah, stiska, nemoč, neobvladovanje situacije in živčnost). Prav na tej točki se začne začaran krog stresa. Ker se v stresu pojavi še več negativnih čustev, nimamo moči za reševanje situacije, naši negativni občutki pa se še poglabljajo. Zaradi biološkega procesa, ki se odvije avtomatično, se nam zdi, da na lastno vedenje nimamo vpliva.

Vir: www.carso.si

Pridobljeno 10.12.2012

S starostjo se utegnemo srečati z nekaterimi težavami: nagaja nam spomin, zmanjša se zbranost in nekaterih nalog ne moremo več opravljati tako učinkovito kot nekoč. Svoje kognitivne sposobnosti pa lahko ohranimo tako, da spodbujamo delovanje možganov (z branjem, družabnimi dejavnostmi …), da se dovolj gibamo, skrbimo za zdravo ožilje (da ne kadimo, imamo uravnan krvni tlak in holesterol) ter s primerno hrano. Med sestavinami, ki jih možgani nujno potrebujejo za delovanje, so vitamini, minerali, oligoelementi in maščobne kisline.

Maščobne kisline

Nasičene maščobe (rdeče meso), nenasičene maščobe (mandlji, olive) in nenasičene maščobne kisline (omega 3 in omega 6 ali temeljne maščobne kisline), ki jih lahko dobimo le s prehrano, nadzirajo kakovost vseh telesnih membran, zlasti tistih v možganih.

Minerali

Železo poskrbi, da do možganov pride kisik z rdečimi krvničkami. Kalcij je pomemben mineral za zdravo delovanje živčevja. Magnezij pomaga pri anksioznosti, živčnosti in depresiji.

Vitamini

Vitamin B1 poskrbi, da možgani lahko porabijo glukozo, ki je vir energije. Vitamina B3 in B13 morata sta pomembna za zdravo nevrološko delovanje. Vitamin B9 je sodeluje pri razvoju živčnega sistema pri otrocih, pri starejših osebah pa ohranja možganske/intelektualne aktivnosti. Vitamin E in selen sta antioksidanta, ki se borita proti staranju. Vitamin C izboljšuje sporazumevanje med nevroni.

Oligoelementi

Sladkorji delovanje možganov stimulirajo. Proteini so zadolženi za možgansko celično sintezo.

Vir: http://www.wellneo.si

Pridobljeno 10.10.2012

Izsledki raziskav potrjujejo splošno prepričanje, da spominske funkcije s starostjo pešajo. Upad spomina je odvisen od različnih okoliščin in ne zajame vseh spominskih funkcij enako izrazito. Starostniki imajo dokazano težave s pozornostjo, z zmanjšanjem reakcijske hitrosti in kapacitete kratkoročnega spomina. Prav tako imajo včasih težave s priklicem informacij, ki so jih shranili v dolgoročnem spominu (shramba neomejenih zmogljivosti in neomejenega trajanja). Pogosto se ne morejo spomniti določenega podatka (imena, dogodka), a jim ga po daljšem premisleku uspe priklicati v spomin.

Starostniki imajo slabši epizodični spomin (spomin na pretekle dogodke, ki so se človeku zgodili), manj pa imajo prizadet semantični spomin (spomin na podatke, ki niso vezani na prostor in čas) in povsem ohranjen proceduralni spomin (znanje o tem, kako izvajati določene procese, od gibalnih do umskih veščin).

Prave motnje spomina so pri starostnikih največkrat prvi znak resnih težav, ki jih je treba zdraviti tudi z zdravili in se pri veliki večini bolnikov postopoma slabšajo. Vsekakor pa je pomemben podatek, da se pri nekaterih bolnikih težave s spominom in drugimi spoznavnimi (kognitivnimi) sposobnostmi z leti ne povečujejo in se nikoli ne razvije demenca, pri drugih pa težave sčasoma celo minejo.

Vir: Šešok S., Spomin – Kaj je to in kako deluje? Zdrav Vest 2006

Več o tem si lahko preberete na: http://www.bistrinaspomina.si/

Pridobljeno dne: 28.11.2012