Verjetno veš, da lahko spomin peša zaradi staranja, pretiranega uživanja alkohola… Obstajajo pa tudi manj očitne stvari, ki spomin kvarijo na vsakdanji bazi.

Google – Ker spomin deluje tudi po principu »uporabljaj ali izbriši«, je eden lažjih sovražnikov spomina tudi internet. Namreč prav po zaslugi napredne tehnologije in interneta iz našega spomina bledijo nekatera znanja, ki smo jih nabrali že v osnovni šoli. Na primer, poskusi se spomniti, kdaj si na zadnje odšteval brez kalkulatorja na svojem telefonu ali računalniku. Bi še znal deliti ali odštevati po »peš« poti ali bi moral najprej malo osvežiti spomin? Rezultati neke študije so pokazali, da si ljudje lažje zapomnimo, v katero mapo na računalniku smo določeno datoteko shranili, malce težje pa si zapomnimo vsebino te datoteke. V bistvu naš spomin že od nekdaj deluje po principu »uporabljaj ali izbriši«.

Samski stan – Finska študija je pokazala, da lahko dolgotrajnejši samski stan ne vpliva le na spolno življenje, temveč tudi na spomin. Študija je zajela 1.400 ljudi, starih približno 50 let. Ponovno so jih intervjuvali po dvajsetih letih in odkrili so, da sta se pozabljivost in demenca predvsem pri tistih, ki so bili sami, ločeni ali ovdoveli. Strokovnjaki ugotovitev razlagajo z dejstvom, da pogosti pogovori, ki se odvijajo med poročenimi pari pomaga obema partnerjema ohraniti aktivne možgane in dober spomin. Pari svoj spomin tudi eden drugemu dopolnjujejo.

Prekomerna telesna teža – Nekatere študije, med njimi tudi študija, ki je bila objavljena v Women’s Health Initiative, dokazujejo, da naj bi imeli ljudje s prekomerno telesno težo slabši spomin tudi v primeru, kadar ne gre za diabetes ali visok krvni pritisk. Ena možna razlaga za te ugotovitve lahko leži v pomanjkanju gibanja. Vse povedano je še en dober razlog, zakaj je dobro izgubiti odvečno telesno težo, si pridobiti partnerja in omejiti uporabo interneta.

Povzeto po spletni strani Moski.si; www.moski.si

Pridobljeno dne: 23.11.2012

Več kot uporabljamo svoj um, lažje se naučimo kaj novega. Z nenehnim spodbujanjem možganov se ustvarjajo nove nevronske povezave, ki izboljšujejo umske sposobnosti.

Ali res uporabljamo samo majhen del možganov?

Znanstveniki te teorije ne podpirajo in se jim zdi malce nenavadno, da bi se tekom evolucije razvil organ, ki bi bil skoraj v celoti neuporaben. Potrditev dejstva, da uporabljamo celotne možgane, nesporno izhaja tudi iz slikanja s pozitronsko emisijsko tomografijo. Slike nazorno prikazujejo, da so med opravljanjem različnih umskih nalog skoraj vedno aktivni možgani v celoti. Niso pa vsi deli ves čas enako aktivni. Kot vemo, so možgani razdeljeni na levo in desno poloblo, ki sta vsaka posebej razvili specializirane funkcije. Leva je specializirana za zaporedno analizo podatkov (govor, logiko, matematiko, branje, pisanje ipd.), desna pa zbere več informacij naenkrat in jih poveže v celoto (občutek za prostor, prepoznavanje obrazov, vzorcev, čustev, ustvarjalnost, ritem …). Raziskovalci so merili možganske valove pri osebi, ki je reševala logično uganko, pri čemer so na področju desne hemisfere zaznali porast alfa valov (ti se pojavijo takrat, ko so možgani sproščeni), pri osebi, ki se je ubadala z zapletenim barvnim vzorcem, pa je bilo več alfa valov na levi polobli.

Zaposliti je treba obe možganski polovici

Ne glede na to, da je že dolgo znano, da za krepitev spomina moramo zaposliti obe možganski polovici, izobraževalni sistem poudarek še vedno daje funkcijam leve poloble. Šolanje namreč temelji na usvajanju spretnosti analitičnega mišljenja in verbalnega izražanja, ne spodbuja pa intuicije in ustvarjalnosti. Raziskovalci so ugotovili, da z meditacijo lahko uravnovesimo obe hemisferi in povečamo komunikacijo med njima. Če zraven razvijate še spretnosti, ki spodbujajo desno polovico, pa boste možgane lahko veliko bolj učinkovito uporabljali. To so vedeli že veliki umi, med njimi tudi Albert Einstein, ki je relativnostno teorijo odkril na nekem hribu, ko je sanjaril, da se vozi na sončnem žarku.

Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013

• Možgani tehtajo približno 1400 g, za delovanje pa porabijo 20 % vsega kisika, ki pride v telo.
• Vsako minuto se v možganih sproži od sto tisoč do milijon kemičnih reakcij samo za osnovne procese v možganih. (ocena znanstvenika dr. Davida Samuelsa)
• Možgani ne občutijo bolečine, saj nimajo za to specializiranih živčnih končičev.
• Število stikov med nevronoma (sinaps) se v prvem mesecu po rojstvu otroka poveča iz 50 trilijonov na 1 kvadrilijon – če bi se z isto intenzivnostjo večalo tudi novorojenčkovo telo, bi se iz 4 kg zredil na 80 kg.

 Povzeto po članku Katarine Bertoncelj, več o tem najdete  na www.e-neo.si.

Pridobljeno dne: 23.01.2013

Zmanjšan vnos kalorij lahko pomaga starejšim osebam do boljšega pomnjenja, kaže  študija, v kateri je sodelovalo petdeset moških in žensk s čezmerno telesno težo, starih povprečno 60,5 leta.

Na začetku raziskave so opravili test, s katerim so ocenili njihov spomin, nato pa so jih razdelili v tri skupine: prva je zmanjšala vnos kalorij za 30 odstotkov, druga je v prehrano vključila več nenasičenih maščobnih kislin iz olivnega olja in rib, tretja pa je bila kontrolna skupina.

Po treh mesecih je skupina, ki so ji zmanjšali vnos kalorij, na spominskih testih dosegla veliko boljše rezultate, medtem ko pri drugih dveh skupinah niso zaznali pomembne razlike. Zmanjšan vnos kalorij pomeni tudi zmanjšano raven inzulina, zato so znanstveniki prepričani, da je boljši spomin posledica izboljšane občutljivosti na inzulin.

Vir: www.viva.si, Avtor T. Ko

Pridobljeno 22.12.2012