Če imate težave s spominjanjem imen in številk ali pa pogosto ne sledite zgodbi med gledanjem filmov, vas bo novo odkritje potolažilo. Znanstveniki namreč pravijo, da je težava v tem, da veste preveč in da morate opraviti spomladansko čiščenje možganov.

Raziskave so namreč pokazale, da izgube spomina, ki smo jih deležni s staranjem, niso posledica upočasnjevanja možganov. Namesto tega pravijo, da gre krivda predvsem dobro rabljenim možganom, ki vedno težje preprečujejo vmešavanje nepomembnih podatkov pri izvajanju pričujočih nalog. Delovanje spomina sicer vključuje zadrževanje podatkov in sočasno mentalno manipuliranje z njimi. Kanadska raziskovalna ekipa je primerjala delovanje spomina med mladimi in starejšimi in pri tem ugotovila, da imajo starejši več težav s preusmeritvijo pozornosti.

Mervin Blair, ki opravlja doktorski študij na montrealski univerzi Concordia, je povedal: “Odkrili smo, da se starejši odrasli težje znebijo predhodnih podatkov. Ugotovili smo, da je to povzročilo veliko težav pri delovanju spomina, ki smo jih zabeležili med raziskavo.“Blair je pojasnil, da imajo starejši možgani očitno težave s potlačitvijo nepomembnih podatkov. Zaradi tega imajo več težav z osredotočenjem na pričujoči trenutek. Vsem, ki imajo težave s spominom, pa je svetoval, da pričnejo z vajami sproščanja, da bi uredili “razmetane“ možgane.

Pri tem lahko prav tako pomaga učenje glasbila ali jezika. Predhodne raziskave so pokazale, da se funkcija možganov, ki nadzoruje sramotne misli, s starostjo prav tako oslabi, zaradi česar ljudje izgubijo sposobnost preudarnega razsojanja o dejanjih, ki jih drugače ne bi storili.

Vir: www.dnevnik.si

Pridobljeno 23.12.2012

Testirajte svoj spomin!

Veliko delate? So vaši dnevi zapolnjeni s sestanki, telefonskimi pogovori,… Z napornimi izpiti in kolokviji? Se vam dogaja, da počnete več stvari hkrati, vendar nobene tako učinkovito, kot bi si želeli? Če je vaš odgovor na večino vprašanj pozitiven, so vaši možgani preobremenjeni. Predlagamo, da testirate svoj spomin.

Pozorno preberite 10 besed v spodnjem kvadratu. Umaknite pogled z računalniškega zaslona in glasno ponovite besede, ki ste si jih zapomnili.

sedem, članek, mesec, svinčnik, lasje, čevlji, zaslon, ladja, oblak, slepec 

Če ste si zapomnili vsaj 7 od 10 besed, je vaš spomin povsem v redu! Sicer pa si preberite nekaj nasvetov.

Kako do boljšega spomina in koncentracije?

1. Zmanjšajte stres, saj lahko stresni hormon kortizol poškoduje področje v vaših možganih, ki je odgovorno za učenje in spomin.
2. K boljši koncentraciji in spominu prispeva redna telesna aktivnost. 30 minut hoje, kolesarjenja, plavanja ali plesa na dan bo dovolj za povečanje krvnega pretoka po vsem telesu in tudi v možganih.
3. Svetujemo vam, da naporno delo ali učenje občasno prekinete s počitkom. Počitek si privoščite še preden vas napor popolnoma izčrpa.
4. Naučite se tehnik sproščanja in poskušajte pozabiti misli, ki vam rojijo po glavi.
5. Poskrbite za uravnan krvni tlak in raven holesterola v krvi.
6. Trenirajte spomin! Na pamet se učite tujih jezikov in pesmic, svojim najbližjim pa obnovite knjigo, ki ste jo prebrali. Rešujte križanke in igrajte šah.
7. Za trajnejšo spodbudo koncentracije in spomina pa vam priporočamo jemanje izdelkov, ki vsebujejo zdravilno rastlino ginko.

Povzeto po spletni strani eZdravje  (http://www.ezdravje.com/)

Pridobljeno dne: 25.01.2013

Globoko v sebi sicer vemo, kako bi morali reagirati, ampak nas možgani ne ubogajo. Točno to se zgodi: naše reakcije v stresnih situacijah so avtomatične, so prirojeni refleksi. Ker se možgani na stres odzovejo v sekundi, ljudje tega ne moremo zaznati. V stresu se namreč aktivirajo starejše možganske funkcije (t.i. nagonske možganske funkcije). To so funkcije, ki skušajo človeka rešiti iz neobvladljivih situacij. Mlajše možganske funkcije, ki so omogočile, da smo se ljudje razvili v socializirane in racionalne, kulturne in ljubeče posameznike, so v času stresa utišane.

Ko se aktivirajo starejše možganske funkcije, se istočasno poruši ravnovesje v naših možganih – možgane preplavijo negativna čustva (npr. strah, stiska, nemoč, neobvladovanje situacije in živčnost). Prav na tej točki se začne začaran krog stresa. Ker se v stresu pojavi še več negativnih čustev, nimamo moči za reševanje situacije, naši negativni občutki pa se še poglabljajo. Zaradi biološkega procesa, ki se odvije avtomatično, se nam zdi, da na lastno vedenje nimamo vpliva.

Vir: www.carso.si

Pridobljeno 10.12.2012

S starostjo se utegnemo srečati z nekaterimi težavami: nagaja nam spomin, zmanjša se zbranost in nekaterih nalog ne moremo več opravljati tako učinkovito kot nekoč. Svoje kognitivne sposobnosti pa lahko ohranimo tako, da spodbujamo delovanje možganov (z branjem, družabnimi dejavnostmi …), da se dovolj gibamo, skrbimo za zdravo ožilje (da ne kadimo, imamo uravnan krvni tlak in holesterol) ter s primerno hrano. Med sestavinami, ki jih možgani nujno potrebujejo za delovanje, so vitamini, minerali, oligoelementi in maščobne kisline.

Maščobne kisline

Nasičene maščobe (rdeče meso), nenasičene maščobe (mandlji, olive) in nenasičene maščobne kisline (omega 3 in omega 6 ali temeljne maščobne kisline), ki jih lahko dobimo le s prehrano, nadzirajo kakovost vseh telesnih membran, zlasti tistih v možganih.

Minerali

Železo poskrbi, da do možganov pride kisik z rdečimi krvničkami. Kalcij je pomemben mineral za zdravo delovanje živčevja. Magnezij pomaga pri anksioznosti, živčnosti in depresiji.

Vitamini

Vitamin B1 poskrbi, da možgani lahko porabijo glukozo, ki je vir energije. Vitamina B3 in B13 morata sta pomembna za zdravo nevrološko delovanje. Vitamin B9 je sodeluje pri razvoju živčnega sistema pri otrocih, pri starejših osebah pa ohranja možganske/intelektualne aktivnosti. Vitamin E in selen sta antioksidanta, ki se borita proti staranju. Vitamin C izboljšuje sporazumevanje med nevroni.

Oligoelementi

Sladkorji delovanje možganov stimulirajo. Proteini so zadolženi za možgansko celično sintezo.

Vir: http://www.wellneo.si

Pridobljeno 10.10.2012